Evitas praznuje 8. rojstni dan in vas razvaja s 15% popustom na celoten nakup!
Uporabi kodo EVITAS8RD
Z željo, da predamo koristne informacije o tabu temi, o kateri se, kljub pogostosti, še vedno premalo govori in ker se marsikatera mamica sreča z neko obliko poporodne otožnosti ali poporodne depresije, smo v upanju da razblinimo kakšen dvom, pripravili sodelovanje z Brst psihologijo, podjetjem, ki se ukvarja s psihologijo, psihoterapijo, duševnim zdravjem in dobrim počutjem. V sklopu sodelovanja smo pripravili blog v katerem smo odgovorili na vprašanja, ki ste jih uporabnice zastavile na instagram profilu evitas.si.
PS. Želim te še opomniti, da si super mamica, ki si zasluži odmor in nikar ne bodi preveč kritična do svojega počutja ali stanja. Idealno materinstvo ne obstaja, v vsakem so vzponi in padci, veselje, radost, smeh, tudi jok ter obup. Prišel bo tudi čas ponovnega vzpona, ne skrbi, super mami si!
Prijetno branje ti želim!
S kakšnimi stanji se lahko sreča posameznica ko postane mamica?
Ko ženska postane mati, se sreča z nekimi občutki, ki jih prej ni poznala res je to nova vloga ki prinese drugačen način življenja, za marsikatero posameznico lahko pride do nekaterih misli oz. situacij katerih prej ni poznala, v skrajnem primeru do poporodne depresije.
Postati mama, oz. že sama nosečnost, prinese mamici ogromno sprememb, tako njej kot tudi okolici. Spreminja se telo, naše doživljanje, naši okusi, vonji. Tudi določene stvari že v času nosečnosti in po porodu so lahko zelo drugačne. Če vzamemo primer najstniških let, ko se človek načeloma ukvarja sam s seboj je starševstvo za posameznika velika prelomnica, saj moraš čez noč pozabiti nase, biti moraš na voljo 24 ur, temu majhnemu bitju, ki predstavlja veliko spremembo.
Kako se prilagodimo na to spremembo?
Zelo odvisno je od posameznika, kakšne osebnostne lastnosti ima, kako se sooča s stresom, napori in odvisno je tudi kako dobro prepoznava svoje slabe občutke. Živimo v času, ko se predstavlja podobo mame, kot srečno osebo, zaljubljeno v svoje bitje. Seveda je porod sreča, vendar poleg sreče so tudi napori, odrekanja, bolečine, nesigurnost, neznanja in mnogo tega.
Vsaka ženska, zgodba je svoja, je pa nacionalni inštitut za javno znanje objavil podatek da se letno s poporodno depresijo sooča 1800 do 3600 žensk na leto, to pomeni da situacija in ta problematika niso zanemarljive in moramo biti nanje pozorni.
Ali se poporodna depresija pojavi takoj po porodu?
Velikokrat se poporodna depresija pojavi po 4 ali 6 tednu ali pa še kasneje. Mnogo mamic se sreča y neko vrsto otožnostjo po porodu. Saj je porod težak, ki lahko nekomu povzroči veliko stresno ali travmatsko izkušnjo in tudi od tega je odvisno kako to predelamo. Otožnost, ki se pojavi lahko hitro izzveni in nujno da dolgo traja.
Kdaj se torej pojavi poporodna depresija?
Poporodna depresija se največkrat pojavi med 4. in 6. tednom.
Ali lahko poporodna depresija sama izzveni?
Poporodna depresija lahko sama izzveni če imamo dobro podporo in ustrezno okolje, zdravljenje ni vedno potrebno, zelo odvisno je kako daleč depresija seveda gre?
Kakšni so znaki depresije?
Brezvoljnost, jokavost, nesigurnost, ležanje, brez energije, slabo spanje, znižanje spolni slo, odklanjajo otroka, nezainteresiranost za ukvarjanje z otrokom, če so ti znaki zelo močno prisotni, je potrebno poiskati pomoč. Danes tudi bolnišnice že nudijo psihološko pomoč. 1. korak je da prepoznamo da nekaj ni uradu, ker pa družba pričakuje srečno mamico si lahko težko priznamo, da nam v določenem trenutku ni uredi, da se počutimo nesigurne, da smo žalostne otožne, brezvoljen, če poiščemo na začetku pomoč, je zdravljenje hitreje, v nasprotnem primeru pa je lahko zdravljenje dolgotrajno.
Poznamo tudi poporodno psihozo, ki se pojavi v manjši pogostosti, kjer mamica izgubi občutek za realnost, kjer se svojih občutkov ne zaveda in lahko pripelje do poškodb same sebe ali celo otroka. Psihoza se zelo redko pojavi! Ampak tudi ta oblika je ozdravljiva.
Ali je kakšna povezava, med depresijo in poporodno depresijo?
Da, veliko več težjih otožnosti oz. poporodnih depresij je pri osebah ki so prvič mamice, odvisno je od naše osebnostne strukture, ali smo se že kdaj soočili s podobnimi situacijami. Da mamice, ki so odraščale v neprimernem okolju, da niso dobile ustrezne pozornosti oz. materinske ljubezni in se take mamice po želji da bi bile boljše od svojih mam, ali bile drugačne same sebi povzročijo velik pritisk, močneje obremenijo.
Kako se soočati s stresom?
Odvisno je kako mi prenašamo stres, kako prenašamo na primer otrokov jok ali neprespane noči, ker je otrok pač dinamičen.
Ali se lahko oseba na močne strese pripravi?
Prav bi bilo da vzamemo v roke čtivo, ki materinstvo opisuje realno in ne idealno oz. se pogovarjamo in morda povprašamo osebo, ki je za poporodno depresijo trpela, naj nam prosim kaj o tem pove.
Visoka pričakovanja s strani družbe?
Znižanje telesne teže takoj po porodu, obvladovanje veliko opravil, zraven pa obvladovanje otroka. Visoka pričakovanja družbe. Če gledamo kaj so govorile babice… vedele so da 6 tednov po porodu počivajo in ni bilo dodatnega pritiska glede njenega telesa, počutja, vitalnosti.
Če je bila poporodna depresija prisotna pri prvem otroku ali je nujno da bo tudi pri naslednjem?
Ne! Ni nujno. Porod je intenzivna izkušnja. Če je porod zelo težak, se lahko pojavi odpor do nove zanositve ali celo jeza do otroka, ker je otrok sprožil te bolečine.
Anksioznost in tesnobe?
Glede na moje izkušnje, bi celo rekla da je tesnobe in anksoznosti več kot poporodne depresije. Kaj če se meni kaj zgodi? Kaj če me nebo. Kaj če mu nebom nudila vsega. Pretirana skrb, pretiravamo, kar je pa ravno tako zelo naporno. Pretirane skrbi okolica ne opazi tako hitro, opazijo jo zdravniki.
Kaj lahko oseba s poporodno depresijo ali občutki anksioznosti naredi sama od sebe?
Zelo pomembno je zgodnje odkrivanje in iskanje pomoči.
Da si vzame tudi čas zase, da gre na sprehod, da počne kakšno stvar, ki jo je tudi počela preden je postala mamica. Da si v družini poišče podporo oziroma pomoč.Občutek je krivde je zelo pogost, mogoče je dobro sam sebe vpršati komu občutek krivde sploh pomaga? Ali pomaga otročku ali meni? nobenemu
Značilno je za ženske, ki so prebolele hujšo obliko depresije, da se kasneje krivijo za stanje, ki so ga prebolele. Da so nekaj zamudile in niso dale svojemu otroku, tega kar bi želele.
Lahko prihaja tudi do občutkov ljubosumnosti, ko želi partner pomagati in olajšati delo, pa partnerici reče naj ne skrbi, da bo že sam uredil, naj ona poskrbi zase in nato mamica to vzame kot slabonamerno, češ da imata oče in otrok zelo dobro vez, medtem ko je ona izrinjena/izločena.
Še posebno je zaželeno, da sej poišče pomoč, ko začutimo občutke krivde, saj o tem težje zaupamo bližjim.
Kaj lahko partner in bližnji naredijo v takih primerih?
Zelo pomembna je podpora v družini, druženje, pomoč pri obvladovanju otroka, da se o tem pogovarjamo. Ni potrebno da je mama idealizirana.
Kaj pa moška poporodna depresija?
Ko se rodi otrok, postane za oba v odnosu dinamika precej drugačna. Moški se srečuje z žensko občutljivostjo, lahko rečemo da je ženska v začetku kar zaljubljena v svojega otročka, se posveča samo otroku. Za oba je izziv, kako vzpostaviti nov način sobivanja, odnosa. Naloga moškega naj bi bila da bolj podpre žensko, kar lahko privede do občutka zapostavljenosti, saj je njegova vloga drugačna. Njegova podpora pa je zelo pomembna, ne samo da podpira ampak tudi pomaga ženski da ni več tako simbiotično povezana z otrokom. Se pa tudi pri očetih pojavlja pričakovanje družbe, kakšen naj bi bil idealni oče.
Kakšni so znaki depresije pri moških?
Brezvoljnost, utrujenost, težja vzpostavitev stika z otrokom. Pa mogoče tudi v začetku ko se otrok privaja, lahko očeta odganja in si lahko oče to napačno interpretira, saj tega ni pričakoval.
Lahko rečemo o odnosih nasploh, kadar pričakujemo da se bomo z nekom zelo močno povezali, ni to nekaj kar bi lahko takoj začutili. Lahko je težje če imamo otročka, ki ima več težav npr. pogoste krče saj se takrat ne bo povezal, ampak vidimo potem iz distance kako ljubezen raste. Pri idealnih pričakovanjih pa je pričakovano da bomo takoj začutili neko globoko ljubezen, čustveno močno povezanost in nas to lahko potre, ker tega nismo dosegli.
Ali lahko pride do poporodne depresije tudi v drugih oblikah družin, v družinah z istospolnimi partnerji?
Pomembno je povedati, da poporodna depresija ni odvisna od spola ali oblike družine, prav tako niso samohranilke ali samohranilci toliko bolj podvrženi poporodni depresiji.
Do situacije lahko pride pri vsakomur, zavedati pa se je treba, da je zgodnje odkrivanje, ukrepenja in postopnje ključ do boljšega počutja in zdravega življenja.
Upamo da smo s skupnimi močmi, ki smo jih združili z BRST psihologijo razblinili kakšen dvom in odgovorili na vsa vprašanje, ki ste nam jih, dragi sledilci, zastavili.
Do BRST psihologije lahko dostopate tudi na družbenem kanalu Instagram https://www.instagram.com/brst_psihologija/.
