Naj se ve

Ko sem tistega vročega avgustovskega jutra dobil klic iz porodnišnice, da gre sedaj zares, sem nekaj že imel pripravljeno – mojo »porodno« majico z napisom »Dobrodošla, Višnja.« To sem naročil že več mesecev prej. Ime otroka je bilo za vse, razen za naju seveda, skrivnost, ker nisva želela, da naju želi kdo prepričati o nasprotnem. Torej pravo majico sem se spomnil obleči, kaj pojesti na poti do porodnišnice pa ne, kar je botrovalo temu, da mi je bilo v porodni sobi slabo, sem bil pa zato spedenan.

Izbrala sva nekoliko nekonvencionalno ime. Predvsem pa sva izbrala ime, ki je nama sila všeč. Danes je res prava Višnja. Hkrati kisla in sladka, karakterna in nasmejana. Danes ne more biti čisto nič drugega kot Višnja, ker ji to noro paše.

Moški smo sili pragmatični. Besede raje zadržimo zase, če imamo to možnost. Zato sva mali natisnila body z njenim imenom. Če nas kdo ogovori, sedaj točno ve, s kom se pogovarja, zato ne potrebuje moje pomoči. Če bi bilo po moje, bi na majico napisal še par stvari, kot so recimo astrološki znak, najljubši hobi, katera barva jo najbolje opiše in kakšne so njene spalne navade. Ampak dobro, zaenkrat sem se zadovoljil s tem, da nosi svoje ime.

Moje sanje so, da bom prišel na kakšno otroško rojstnodnevno zabavo, kjer bodo vsi tamali nosili majice s svojim imenom. Da ne bom rabil ugibati, čigav je kater, koliko je star in katerega spola je. Pa upam, da bodo imeli ti otročki s sabo mamice in ne očke. Prve so bolj lušne, slednji pa bolj dolgočasni.

Jure Marolt

 

Deli novico z drugimi